Header

Vzgoja

VPLIV TELEVIZIJE IN RISANK

V času sodobne tehnologije imajo otroci ves čas okoli sebe televizijo, internet, računalniške in video igrice, mobilne telefone, tablice itd. Z njimi praktično odraščajo in, če ni primernega nadzora nad količino in vsebino, ki jo našteta tehnologija lahko predvaja, vse to močno vpliva na njihov razvoj. Tokrat se bom osredotočila samo vpliv televizije in risank. Res je, da je televizija že skoraj del našega vsakdana, vendar jo lahko uporabimo kot orodje, s katerim lahko dosežemo marsikateri vzgojni cilj.

image1

Negativni učinki

Najprej bom navedla nekaj negativnih učinkov. Nobena skrivnost ni, da otroci v povprečju preveč časa preživijo pred televizijskimi zasloni. Žal je kakovost oddaj, ki jih gledajo, dostikrat bolj zaskrbljujoča od količine. Problemi se pokažejo, ko otrok ponotranji zgodbe, ki jih gleda in ni sposoben ločiti virtualnega od realnega sveta. Pretirana uporaba pripelje tudi do zasvojenosti. Otroci, ki večino časa preživijo pred televizijskimi ekrani in že zgodaj začnejo s sedečim življenjskim stilom, trpijo negativne posledice le-tega še dolgo obdobje svojega življenja. Sedenje in gledanje risank vpliva na fizično zdravje, sposobnosti učenja in razvoj možganov. Prekomerno gledanje risank (televizije) zmanjšuje koncentracijo, ustvarjalnost, domišljijo, raznolikost besedišča in pozornost. Otroku pred televizorjem zmanjkuje časa za pogovore s prijatelji in različne oblike igre. Otroci, ki prekomerno gledajo televizijo (več kot 20 ur na teden), so bolj nagnjeni k prekomerni teži, visokemu krvnemu tlaku, diabetesu in srčnim boleznim. Dejstvo je, da otrok, ki sedi pred televizorjem, ne uporablja mišic, ki mu jih je dala narava za tekanje po dvorišču ali plezanje po igralih in drevesih, njegovo telo dobesedno zakrni.

Vedno so obstajale debate, ali so risanke koristne, ali škodljive. S pomočjo različnih raziskav so ugotovili, da otroci manjši od treh let ne bi smeli gledati televizije., saj so raziskovalci odkrili, da ima na štiriletnega otroka zelo negativen vpliv že 9 minut animirane vsebine (povprečna risanka je dolga 11 minut, starši pa dobro veste, da se otrok po navadi ne ustavi le pri eni "epizodi"). Vse več študij dokazuje tudi povezavo med pogostim gledanjem televizije in nespečnostjo ali drugimi težavami spanja, kot so nočne more.

Problematična je predvsem vsebina risank, ki jih danes predvajajo na televiziji. Pogosto so vsebine nasilne, vsebujejo nerealne situacije in otroka zmedejo, postane tudi sam nasilen. Velikokrat želijo posnemati karakterje v risankah, a tudi če otrok ne postane nasilen, gledanje lahko pusti druge posledice: postane manj dovzeten za bolečino drugih (empatija oz. sposobnost sočustvovanja je ena najpomembnejših razlik med ljudmi in drugimi živimi bitji), ali razvije strah pred življenjem samim, saj ga vsak dan znova prepričujejo, da je svet strašen in nevaren, ima o okolici napačne predstave.

Pozitivni vplivi

Seveda pa televizija sama ni tako strašna stvar :). Kot sem že omenila, lahko postane orodje, s katerim se otrok, če ga uporablja ustvarjalno, učinkovito in s kritično distanco, lahko veliko nauči, saj mu odpira pogled v drugačen svet. Televizija je otrokom nekakšno okno v svet, ki jim lahko pomaga navajati se na resnično življenje, pripisujemo ji tudi velik delež pri vzgoji. Otrok lahko s pomočjo televizije (in risank) potuje v kraje, ki jih sicer ne bi spoznal, zaradi načina predstavljanja izve marsikatero zanimivost. Obstajajo celo dokazi, da gledanje televizije pomaga razvijati domišljijo (seveda na drugačen način kot branje knjig). V vseh primerih govorimo o zmernem gledanju televizije!

Otroku bo ogledana vsebina koristila le, če imate nadzor nad količino in kakovostjo vsebine/programa. Starši si le vzemite čas za premislek, kaj od ponujenih možnosti je koristno, primerno za ogled in kaj lahko služi oblikovanju mišljenja v otroških glavicah.

Namigi

  • Omejite število ur gledanja televizije.
  • Televizija ne spada v otroško sobo.
  • (Skupaj z otrokom) izberite oddaje, ki so primerne njegovi starosti. Pojasnite mu, zakaj določene oddaje niso primerne zanj.
  • Otroški programi vsebujejo več nasilja kot programi za odrasle. Nasilje je pogosto nekaznovano in prikazano na lahkoten, humoren način. Otroka ob gledanju izzivajmo z vprašanji: "Kako pa bi ti to napravil?", "Kaj si misliš o takšnem obnašanju?", "Se ti zdi to pametna odločitev?" in podobno.
  • Izberite vsebine, pri (oziroma po) katerih bo otrok uporabljal svojo domišljijo in lastno logiko.
  • S pomočjo risank naj otrok poglobi svoje znanje o svetu in družbi, zato lahko na primer izberete takšne, ki se dogajajo npr. v specifičnem zgodovinskem času.

 

Katja K.

 

Viri

http://www.thenews.com.pk/Todays-News-6-128111-Effects-of-cartoons-on-children%E2%80%99s-psychology-&-behaviour-patterns

http://www.svitanje.si/2013/01/vpliv-zaslonske-tehnologije-na-otroke

http://babybook.si/otrok/igre-z-otrokom/risanke-knjige-tv-racunalnik/vpliv-medijev-na-otroka.html

https://iskreni.net/druzina/starsevstvo/150-vzgojni-izzivi/sodobna-tehnologija/946-ali-risanke-skodujejo-otrokom.html

IZBIRČNI OTROCI

image1Ste že kdaj slišali: »Ne maram tega!« ali pa »Fuj, ne bom jedel tega!« Ko pride do prehranjevanja se pri otrocih lahko hitro vse ustavi, če jim nekaj ni všeč, pa naj bo to videz hrane ali njen okus. Ljudje smo različni, tudi otroci. Ne moremo pričakovati, da bomo vsi jedli vse. Tudi prebava se pri ljudeh razlikuje. Menim, da tudi otrok lahko izloči živila, ki mu ne odgovarjajo, toda ne »kar vse po spisku«. Nove jedi pa naj vsaj poskusi.

Ko so otroci še majhni, jih lažje prepričamo, da pojedo, kar pripravimo, vendar mislim, da hujši problemi nastanejo, ko otrok zraste. Takrat se odloči, da kosila pač ne bo jedel. Po navadi sledi pregovarjanje, na koncu smo vsi udeleženci utrujeni, jezni, razočarani in kosilo mrzlo.

Pogosto slišim: »Če ne bo jedel sedaj, pa naj bo lačen do večerje.« Vendar menim, da s tem, ko otrok ne je, postane razdražljiv in slaba volja se le še kopiči, nekateri pa celo z lahkoto zdržijo nekaj ur do večerje in takrat pojedo kaj drugega (kruh z namazom ali pa mlečni riž). Ta metoda se po navadi ne obnese, saj otrok misli, da kosila ni treba pojesti, ker bo za večerjo nekaj drugega. Način, ki sem ga prebrala na internetu, je prinesel učinke kar nekaj staršem: namesto »novega obroka« za večerjo, so začeli pogrevati obrok od kosila. Na tak način je bila težava odpravljena. Otroku ni treba jesti, če ni lačen, a to ne pomeni, da se lahko naje sladkarij, kruha... Pomembno je, da spozna, da ne bomo popustili. Sam naj se odloči, kdaj bo jedel, toda nekaj od tistega, kar smo pripravili.

image2In še to, kljub vašemu trudu, da bo obrok zdrav, morate vedeti, da so otroci zelo vizualna bitja. Če otroku pripravite obrok, ki bo že na pogled videti zanimiv in zabaven (barvit), ga bo zagotovo poskusil.

Zelo pomembno je tudi, da otrok sodeluje pri pripravi hrane, pomaga pri vrtnarjenju, tudi v kuhinji mu dovolimo, da sodeluje, a pazimo na varnost. Pozitivnih vidikov je več: učil se bo kuhati, spoznal bo, koliko časa in energije je vložene v pripravo hrane ter bo zato jed z večjim veseljem pojedel. Najpomembnejša pa je dobra volja, vzdušje, ki vlada pri kosilu.

Dober tek!

Katja K.

 

Nekaj idej za zabavne obroke

image3 image4 image5