Header

Gibanje in šport

Pomen gibanja in primeri za otroke v 1. starostnem obdobju

Se še spomnite svojih otroških dni, ko ste brezskrbno tekali po travnikih, gozdovih, plezali na drevesa in mahali iz krošnje svojim prijateljem? Ob gibanju smo doživljali ugodje; v možganih se nam je sproščal hormon sreče. Bili smo srečni otroci, ker smo imeli svobodo gibanja!

Še sama se spomnim svojih otroških dni, ko sem vse poletne počitnice preživela na sosednji kmetiji, kjer smo se cele dneve igrali gibalne igre (skrivalnice, lovljenje, Zemljo krast, Kdo se boji črnega moža, Ristanc, Gumitwist, Med dvema ognjema …). Med dvema ognjema je še v osnovni šoli veljala za najbolj priljubljeno igro pri športni vzgoji. Le kje so ti časi?

1

Plezanje na drevo.

Gibanje je naravna potreba, ki jo občuti že najmanjše bitje. Že živali občutijo potrebo po gibanju, kaj šele mi ljudje, ki veljamo za najbolj razvite na tej zemlji. Gibanje se skozi razvoj in starost otroka zelo razlikuje; od najpreprostejših gibalnih vzorcev (hoja, tek, plazenje, lazenje) do zahtevnejših gibalnih vzorcev ter športnih dejavnosti. Pri športnih dejavnostih pa se otroci poleg gibanja, naučijo še sodelovanja z drugimi, saj imajo skupen cilj. Večje razlike v gibanju se med spoloma še ne razlikujejo toliko v predšolskem obdobju. Se pa pozna razlika v predpostavki, dedni osnovi otrok ter spodbudi okolja.


Gibanje človeka je neposredno povezano z možgani. Razne teorije pravijo, da je gibanje najpomembnejša otrokova dejavnost; da je gibanje temelj za otrokov nadaljnji razvoj; da se samo z gibanjem otrok lahko celostno razvija. Kar nekaj znanih teoretikov je v svojih letih preučevalo razvoj otrok in podali so pomembne pozitivne vplive gibanja na ostale področje razvoja. Med temi teoretiki so Freud, Erikson, Piaget in ostali.

Otroci naj imajo v predšolskem obdobju čim več različnih gibalnih izkušenj, ki so osnova za bolj kompleksnejše gibalne aktivnosti.

V nadaljevanju so našteti primeri gibalnih dejavnosti, ki potekajo v skupini otrok starih od 1 do 3 leta. Otrokom so postavljeni različni gibalni izzivi skozi cel dan:

  • prestopanje elastike, gibanje skozi pajkovo mrežo, hoja po črti in kasneje hoja po gredi;
  • veliko je gibanja na prostem (prosta igra na igrišču na igralih, poligoni, hoja po različnih površinah – listje, kamenje, čutilne plošče, sprehodi, hoja in tek po neravnem terenu ob reki Kokri in v gozdu, orientacijski pohodi);
  • prstne igre;
  • igre z žogo (podajanje žoge v sedečem položaju. Najprej v paru, potem v manjših skupinah);
  • oponašanje gibanja živali;
  • vrtenje okrog svoje osi (brez pripomočkov, lahko pa vključimo tudi mehkejšo žogo);
  • prenašanje predmetov iz ene škatle v drugo (z ali brez vmesnih ovir);
  • gibanje ob glasbi (ples, gibalne igre);
  • jutranja telovadba (Pozdrav soncu, različne raztezne vaje), joga za najmlajše s pomočjo kartic joge; ter projekt Biba miga, ki zajema telovadbo na prostem - v naravi (Prešernov gaj, igrišče, travnik ob reki Kokri, bližnji gozdiček). 

      7

Otroci se gibajo na neravnem terenu (hodijo, tečejo, raziskujejo okolico, mečejo kamenje, hodijo po kamnih, skačejo čez veje in korenine).


b1      2

Otroci hodijo po kamnih in urijo ravnotežje; otroci se gibajo skozi »pajkovo mrežo, ki je narejena iz elastike, ki jo napnemo med drevesa.

Gibanje vključujemo v vso dnevno rutino in načrtovane dejavnosti. Otrok preko gibanja sprosti svojo energijo, igrivost in razigranost in preprosto uživa. Pri gibanju na prostem pa se naužije svežega zraka in energije za funkcioniranje skozi preostali del dneva.

Kljub temu, da so otroci »majhni« nas to ne ovira pri gibalnih aktivnostih. Vse kar lahko naredimo je, da poskrbimo za varnost otrok (iz njegove bližnje okolice umaknimo predmete v katere se lahko udari) in poskrbimo za ustrezno obutev. Obutev naj bo mehka in udobna, saj le-ta močno vpliva na počutje otroka med samim gibanjem. Ko poskrbimo za to, naj se gibanje začne!

Brez kakršnega koli znanja odrasle osebe lahko otroku omogočimo gibanje, ga pri tem spodbujamo, pohvalimo in ob opazovanju ali lastni aktivnosti, ne povzročamo panike ob padcu ali njegovem neuspehu. Kot pravi zelo znan pregovor: »Vaja dela mojstra.« Dajmo otroku priložnost za gibanje! Vsi vemo, da se v modernem času, ki je prenatrpan z obveznostmi, ne vzamemo časa za gibanje. Iščemo izgovore! S tem otroku odvzamemo najpomembnejše trenutke za njegov optimalni razvoj.

Z zgodnjim vključevanjem otroka v gibalne aktivnosti mu spodbudimo veselje, pozitivno samopodobo, zaupanje vase ter navdušenje za gibanje, ki vpliva na njegov pogled in doživljanje skozi vsa obdobja njegovega življenja. Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje.

Pomembno je vedeti: »Kar zamudimo v zgodnjem otroštvu, kasneje težje nadoknadimo.«

Avtorica: Sabina Zupanc

Rolanje

Rolanje je zabavna športna aktivnost, s katero se ukvarjajo ljudje po celem svetu. Začetki rolanja segajo v 17. stoletje, ko so v Skandinaviji priredili drsalke, da so jih kot prevozno sredstvo lahko začeli uporabljati tudi v toplem vremenu. Prvi rolerji so se pojavili v Londonu leta 1760, razvoj športa pa je bil tesno povezan z razvojem tehnologije, s katero so proizvajalci rolerje prilagajali potrebam ljudi. Predhodnice rolerjev, kakršne poznamo danes, so bile kotalke, pri katerih so čevelj s paščki fiksirali na lesen del, kamor so bila pritrjena kolesa (Škorjanc, 2006).

image2  image1

Slika 1 in 2: Ena izmed prvih dveh modelov rolerjev (dostopno na www.rolanje.eu)

 

Razvoj rolanja je k nam prinesel tudi različne oblike rolanja med katere štejemo rekreativno rolanje, fitnes rolanje, hitrostno rolanje, hokej na rolerjih, akrobatsko rolanje, »offroad« rolanje in freestyle rolanje. Najbolj prepoznavna oblika rolanja je seveda rekreativno rolanje, ki ima po celem svetu tudi največ privržencev. Tekmovalne oblike rolanja, s katerimi se lahko seznanimo tudi v Sloveniji, so hitrostno in akrobatsko rolanje in hokej na rolerjih.

Zaradi hitrih in nenadnih sprememb gibanja, se pri rolanju srečujemo s precejšnim številom poškodb, med katerimi so najbolj pogoste odrgnine, udarnine in žulji, zato je še pred začetkom izvajanja aktivnosti potrebno poskrbeti za zaščitno opremo in primerno okolje, v katerem bo rolanje ostala varna oblika gibanja.

Pri nakupu opreme, ki jo potrebujemo za izvajanje te športne aktivnosti, mora vsak rekreativec upoštevati nekaj nasvetov, ki bodo opisani v nadaljevanju tega članka.

image5  image4  image3

Slika 3, 4, 5: Zaščitna oprema za rolanje- čelada, ščitniki in rolerji

 

  • Najbolj pomemben kos zaščitne opreme je čelada, ki se mora osebi prilegati po njegovi glavi. Za rolanje uporabljamo kolesarsko čelado, ki je zračna in lahka. Pomembno je, da jo v zatilju lahko stisnemo in s tem onemogočimo, da bi se med rolanjem premikala po glavi. Naravnati je potrebno tudi dolžino trakov, ki čelado v primeru padca, zadržijo na glavi.
  • Za zaščito sklepov uporabljamo ščitnike za kolena, komolce in zapestja. Kupimo jih lahko v vseh športnih trgovinah, paziti moramo le na primerno velikost, zato je priporočljivo, da pred nakupom preizkusite ščitnik za zapestje. Ščitnik se mora čvrsto držati roke, prsti pa naj sproščeno gledajo iz ščitnika.
  • Najtežji del nakupa opreme predstavlja izbira ustreznih rolerjev. Začetniki in starši, ki kupujejo opremo za svoje otroke, morajo biti pozorni predvsem na to, da izbirajo samo med rolerji, ki so stabilni oziroma ojačani okoli gležnja. To proizvajalec lahko doseže izključno s plastično oblikovanim zadnjim in spodnjim stranskim delom rolerja, nikakor pa ne s tekstilom. Če želimo ohranjati stabilnost med rolanjem, nam čevelj ne sme segati nižje od 1/3 goleni. Številka čevlja naj bo za številko večja od naše običajne velikosti noge, saj med aktivnostjo, zaradi stiska žil, stopala rahlo zatečejo. Pri otroški opremi je pomemben tudi pašček (vez) na vrhu rolarskega čevlja, med drugim pa lahko izberemo tudi rolerje, ki so nastavljivi po velikosti noge. Kolesa naj bodo pri začetnikih manjša, ker z njimi lažje ohranjamo nadzor nad rolerji. V trgovinah je na voljo ogromno število različnih proizvajalcev rolerjev, vendar se moramo zavedati, da za učinkovito in varno izvajanje te športne aktivnosti potrebujemo dobro opremo. Proizvajalci med katerimi lahko brezskrbno izbirate v slovenskih športnih trgovinah, so: Rollerblade, Powerslide, Roces, Bont, Head, K2 in Fila.

Vsak začetnik se lahko vpiše v tečaj rolanja, kjer osvoji osnovne oblike gibanja na rolerjih. Tečaji za otroke v Sloveniji potekajo večinoma v sklopu vrtčevskih in šolskih dejavnosti, starejši pa se lahko vključite v tečaje, ki jih organizirajo različni klubi in društva in posamezniki. Učenje rolanja največkrat poteka 5- krat tedensko po eno uro na dan ali pa se program šole izvaja z enodnevnim premorom med posameznimi učnimi urami. Na koncu začetnega tečaja se od tečajnikov pričakuje samostojnost pri pripravi na športno aktivnost, samostojno izvajanje osnovnih elementov rolanja (padanje, pobiranje, osnovni korak rolanja, zaustavljanje, slalom, limonce, enostavni skoki) in poznavanje različnih športnih iger, ki jih lahko izvajamo na rolerjih.

image6  image7

Slika 6 in 7: Ostani fit šola rolanja za otroke

 

Izboljšano znanje rolanja lahko pri otrocih kmalu zbudi zanimanje za bolj adrenalinske oblike rolanja, kot je na primer hitrostno rolanje, ki je v Sloveniji še nerazvita in nerazpoznavna oblika rolanja, vendar pa je po svetu vse bolj priljubljena. V Kranju in Ljubljani delujeta kluba, ki promovirata hitrostno rolanje in se udeležujeta tudi večjih tekmovanj po Evropi. Tekmovanja v hitrostnem rolanju se izvajajo na pistah in krožnih cestah, tekmovalci pa se prav tako merijo tudi v maratonih, ki potekajo po prometnih cestah. Specifičnost tega športa lahko vidimo predvsem v tem, da mora biti vrhunski tekmovalec v hitrostnem rolanju najboljši tako v šprintu, kot tudi na razdalji.

image8

Slika 8: Hitrostno rolanje

 

Rolanje je torej zabavna športna aktivnost, ki se jo lahko nauči izvajati vsak posameznik, naj bo to otrok ali osebe drugih starostnih skupin. Zabava utegne postati tudi nevarna, če oseba, ki izvaja aktivnost, ne poskrbi za svojo varnost in se ne zaščiti pred padci in drugimi poškodbami. Za varnost v prvi vrsti poskrbimo že z nakupom ustrezne športne opreme in vpisom (otrok) v tečaj rolanja, kjer bodo učitelji z ustreznimi metodami poučevanja poskrbeli, da bomo po koncu tečaja varno in samostojno odrolali v svet zdrave zabave.

 

LITERATURA

  • Škorjanc M (2006). Otrok in rolanje. Neobjavljeno delo.