Header

Gibanje in šport

Kako razvijamo fino motoriko v domačem okolju z otroki v 1. starostnem obdobju?

Kaj sploh je fina motorika? Kako pomembna je za razvoj? Kako jo lahko spodbujamo? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tem članku.

Gibanje otroka lahko razdelimo na gibanje celega telesa (groba motorika) ali gibanje rok (fina motorika). Fino motoriko sestavljajo gibanje rok, zapestja, dlani in prstov. Kljub temu, da gre za gibanje le »majhnega« dela telesa, je za otrokov razvoj fina motorika zelo pomembna. V predšolskem obdobju so možgani najbolj odprti za razvoj in kasneje primanjkljaje težko nadoknadimo.

Fina motorika se pri otroku začne s preprijemanjem igrače z obema rokama in potem z eno roko, prestavljanjem predmeta iz ene roke v drugo, listanjem knjige, odpiranjem škatle, pritiskanjem na gumbe pojoče knjige, udarjanjem/trkanjem ob mizo, ploskanjem. Te dejavnosti otroku na začetku povzročajo že kar nekaj težav. Otrok se hitro utrudi, saj so mišice mehke. Pri dejavnostih mora biti vztrajen, saj le s tem krepi mišice, ki mu kasneje pomagajo v bolj kompleksnih gibih.

Pri fini motoriki gre najprej za dejavnosti rok, kasneje se oblikuje pincetni prijem (prijem dveh prstov – palca in kazalca), ki otrokom povzroča največ težav. Pri otrocih hitro opazimo okorno držanje pribora, pisala, neuspešno pobiranje majhnih delcev iz mize v posodo, počasno risanje ter težave pri striženju s škarjami. Otroku ob težavah ponudimo čim več dejavnosti, ki mu bodo pomagale razviti fino motoriko. Te dejavnosti naj bodo na začetku kratkotrajne, z veliko spodbude in našo pohvalo. Otrok bo ob uspehu doživel veselje do dela, krepil bo samopodobo, koncentracijo ter potrpežljivost.
V nadaljevanju vam podajam 11 idej, kako lahko s preprostim materialom, ki ga imate doma pri roki, uporabite za dejavnosti za krepitev fine motorike.

1. Listanje, trganje in mečkanje odpadnega papirja

slika 1

Opomba: Otrok naj iz papirja počne kar želi. Lahko ga trga, mečka, zvija,  oblikuje žogo, ki jo meče v koš.

 

2. Rokovanje, gnetenje, valjanje in oblikovanje slanega testa

2a

OPOMBA: Iz sestavin (1 lonček moke, ½ lončka vode, ½ lončka soli) zamesi testo.Otrok naj poljubno gnete, valja, tapka, oblikuje, mečka, skratka raziskuje z rokami.

 

3. Prestavljanje fižola iz ene posode v drugo

slika 3

OPOMBA: Mlajšim otrokom je dejavnost prestavljanja majhnih predmetov iz ene posode v drugo že dovolj zahtevna. Spodbujamo ga, da majhne predmete prijema z dvema prostoma (palec in kazalec).

 

4. Rokovanje s ščipalko

slika4

OPOMBA: Najprej naj otrok natika samo ščipalke na vrvico. Ko to obvlada, mu dodamo še nogavice.

4a

OPOMBA: Otroku je potrebno pokazati, kje je potrebno stisniti ščipalko in s katerima dvema prstoma (palec in kazalec). Tudi pri tej dejavnosti delajo mišice, ki so pri otrocih še zelo šibke. Otrok potrebuje veliko potrpežljivosti in vztrajnosti.

 

5. Prelaganje plastičnih jajc v škatle od jajc

slika6

OPOMBA: Otrok rokuje, prestavlja jajčka v prazni prostor v jajčni škatli.

 

6. Razvrščanje majhnih predmetov po barvi

slika7

OPOMBA: Otroci razvrščajo manjše predmete po barvi. Srčke lahko nadomestite z barvnimi gumbi, zmečkanim barvnim papirjem in manjšimi cofki.

 

7. Natikanje plastičnih pokrovčkov na vezalko

7a

OPOMBA: Skozi preluknjane zamaške različnih velikosti otrok vtika vezalko in izdeluje kačo.

 

8. Natikanje pokrovčkov na leseno stojalo

slika9

OPOMBA: Preluknjane zamaške natika na leseno stojalo narejeno iz lesene podlage in kitajskih palčk.

 

9. Zapiranje plastenk s pravilnim zamaškom

9a

OPOMBA: Plastenke odrežemo na poljubno višino, jih prilepimo s silikonsko pištolo na trši karton. Otrok poiskuša, kateri zamašek sodi na pravilno plastenko in zamašek zavrti.

 

10. Risanje v polento, moko, gres

slika 11

OPOMBA: V škatlo od čevljev stresemo sipni material (polenta, moka, gres). Otrok rokuje, sipa, tapka in vleče črte po materialu.

 

11. Vtikanje zamaškov različnih velikosti v pravo luknjo v škatli

11a

OPOMBA: Pokrovu od škatle izrežemo različno velikostne luknje, ki jih pri robu pobarvamo z barvami zamaškov.Otrok razvršča pokrovčke po barvi in velikosti.

Pomen gibanja in primeri za otroke v 1. starostnem obdobju

Se še spomnite svojih otroških dni, ko ste brezskrbno tekali po travnikih, gozdovih, plezali na drevesa in mahali iz krošnje svojim prijateljem? Ob gibanju smo doživljali ugodje; v možganih se nam je sproščal hormon sreče. Bili smo srečni otroci, ker smo imeli svobodo gibanja!

Še sama se spomnim svojih otroških dni, ko sem vse poletne počitnice preživela na sosednji kmetiji, kjer smo se cele dneve igrali gibalne igre (skrivalnice, lovljenje, Zemljo krast, Kdo se boji črnega moža, Ristanc, Gumitwist, Med dvema ognjema …). Med dvema ognjema je še v osnovni šoli veljala za najbolj priljubljeno igro pri športni vzgoji. Le kje so ti časi?

1

Plezanje na drevo.

Gibanje je naravna potreba, ki jo občuti že najmanjše bitje. Že živali občutijo potrebo po gibanju, kaj šele mi ljudje, ki veljamo za najbolj razvite na tej zemlji. Gibanje se skozi razvoj in starost otroka zelo razlikuje; od najpreprostejših gibalnih vzorcev (hoja, tek, plazenje, lazenje) do zahtevnejših gibalnih vzorcev ter športnih dejavnosti. Pri športnih dejavnostih pa se otroci poleg gibanja, naučijo še sodelovanja z drugimi, saj imajo skupen cilj. Večje razlike v gibanju se med spoloma še ne razlikujejo toliko v predšolskem obdobju. Se pa pozna razlika v predpostavki, dedni osnovi otrok ter spodbudi okolja.


Gibanje človeka je neposredno povezano z možgani. Razne teorije pravijo, da je gibanje najpomembnejša otrokova dejavnost; da je gibanje temelj za otrokov nadaljnji razvoj; da se samo z gibanjem otrok lahko celostno razvija. Kar nekaj znanih teoretikov je v svojih letih preučevalo razvoj otrok in podali so pomembne pozitivne vplive gibanja na ostale področje razvoja. Med temi teoretiki so Freud, Erikson, Piaget in ostali.

Otroci naj imajo v predšolskem obdobju čim več različnih gibalnih izkušenj, ki so osnova za bolj kompleksnejše gibalne aktivnosti.

V nadaljevanju so našteti primeri gibalnih dejavnosti, ki potekajo v skupini otrok starih od 1 do 3 leta. Otrokom so postavljeni različni gibalni izzivi skozi cel dan:

  • prestopanje elastike, gibanje skozi pajkovo mrežo, hoja po črti in kasneje hoja po gredi;
  • veliko je gibanja na prostem (prosta igra na igrišču na igralih, poligoni, hoja po različnih površinah – listje, kamenje, čutilne plošče, sprehodi, hoja in tek po neravnem terenu ob reki Kokri in v gozdu, orientacijski pohodi);
  • prstne igre;
  • igre z žogo (podajanje žoge v sedečem položaju. Najprej v paru, potem v manjših skupinah);
  • oponašanje gibanja živali;
  • vrtenje okrog svoje osi (brez pripomočkov, lahko pa vključimo tudi mehkejšo žogo);
  • prenašanje predmetov iz ene škatle v drugo (z ali brez vmesnih ovir);
  • gibanje ob glasbi (ples, gibalne igre);
  • jutranja telovadba (Pozdrav soncu, različne raztezne vaje), joga za najmlajše s pomočjo kartic joge; ter projekt Biba miga, ki zajema telovadbo na prostem - v naravi (Prešernov gaj, igrišče, travnik ob reki Kokri, bližnji gozdiček). 

      7

Otroci se gibajo na neravnem terenu (hodijo, tečejo, raziskujejo okolico, mečejo kamenje, hodijo po kamnih, skačejo čez veje in korenine).


b1      2

Otroci hodijo po kamnih in urijo ravnotežje; otroci se gibajo skozi »pajkovo mrežo, ki je narejena iz elastike, ki jo napnemo med drevesa.

Gibanje vključujemo v vso dnevno rutino in načrtovane dejavnosti. Otrok preko gibanja sprosti svojo energijo, igrivost in razigranost in preprosto uživa. Pri gibanju na prostem pa se naužije svežega zraka in energije za funkcioniranje skozi preostali del dneva.

Kljub temu, da so otroci »majhni« nas to ne ovira pri gibalnih aktivnostih. Vse kar lahko naredimo je, da poskrbimo za varnost otrok (iz njegove bližnje okolice umaknimo predmete v katere se lahko udari) in poskrbimo za ustrezno obutev. Obutev naj bo mehka in udobna, saj le-ta močno vpliva na počutje otroka med samim gibanjem. Ko poskrbimo za to, naj se gibanje začne!

Brez kakršnega koli znanja odrasle osebe lahko otroku omogočimo gibanje, ga pri tem spodbujamo, pohvalimo in ob opazovanju ali lastni aktivnosti, ne povzročamo panike ob padcu ali njegovem neuspehu. Kot pravi zelo znan pregovor: »Vaja dela mojstra.« Dajmo otroku priložnost za gibanje! Vsi vemo, da se v modernem času, ki je prenatrpan z obveznostmi, ne vzamemo časa za gibanje. Iščemo izgovore! S tem otroku odvzamemo najpomembnejše trenutke za njegov optimalni razvoj.

Z zgodnjim vključevanjem otroka v gibalne aktivnosti mu spodbudimo veselje, pozitivno samopodobo, zaupanje vase ter navdušenje za gibanje, ki vpliva na njegov pogled in doživljanje skozi vsa obdobja njegovega življenja. Otrok, ki bo motiviran za gibanje že v zgodnjem obdobju svojega življenja, bo imel pozitiven odnos do gibanja tudi v odrasli dobi. S tem mu postavljamo temelje za nadaljnje življenje.

Pomembno je vedeti: »Kar zamudimo v zgodnjem otroštvu, kasneje težje nadoknadimo.«

Avtorica: Sabina Zupanc